Poskus vsakdanjosti
Avtoričina prva prozna knjiga je zbirka prostih spisov. Ideja zanjo izhaja iz obdobja epidemije, ko se je zdelo, da do prej vsakdanjih stvari, ki smo jih jemali za samoumevne, nenadoma nimamo več dostopa, da se je kontekst tako bistveno zamajal, da se je stik z njimi izgubil. Od tu tudi naslov Poskus vsakdanjosti; zbirka skuša skozi popisovanje nekaterih ključnih, elementarnih spremljevalk naših življenj z njimi ponovno vzpostaviti pristen stik, da bi tako ohranili lastno človečnost.
Naslovi prostih spisov v knjigi: • Kieślowski • Kultura • EKV • Čaj • Restana rpica • Poezija • Pisma • Kölnski koncert • Vlaki • Knjigarna • Drevo
KIEŚLOWSKI
»Do you speak English?«
V Cukiernii Śnieżka, v kateri v eni od izložb sveti neonski napis »Chodź na kawe«, spodaj pa piše »Ciasta własnej produkcji / Tylko naturalne składniki!!« (z dvema klicajema), za ozkim pultom stoji gospa in me zvedavo gleda, ko odkima z glavo in da jasno vedeti, da ne. Hm. »Black tea with milk?« Vseeno poskusim. Vem, da ga imajo, vsaj včeraj so ga še imeli, ko je delala ena gospodična, ki pa je govorila angleško. Gleda me z istim neprizadetim zanimanjem in ne da nobenega znaka, da me razume.
Res rabim ta čaj, rabim te pol ure med klepetajočimi gostjami in gosti za mizicami v nizkem podolgastem prostoru s ploščicami po tleh, da vse odmeva, ki je vsak dan odprt od osmih do osmih in v katerem sicer vedno dobiš mizo, ni pa nikoli prazen. Sem hodijo seniorji – sami, brat časopis ali dolge ure mirno zret predse in razmišljat, ali v dvoje, na kavo in tortice –, starši z otroki, prijateljice na čvek po službi, mladi parčki, ki se pod mizo skrivaj držijo za roke, zdi se, kot da hodi sem, v to ozko ulico in na videz povsem neugledno slaščičarno, celo mesto. In zdaj, ko sem par dni tu, hodim sem vsak dan tudi jaz. In danes sem tu zadnjič in res nujno potrebujem ta čas in ta čaj. V takih situacijah očitno možgani pobrskajo tudi po zaprašenih arhivskih datotekah. Se spomniš, v filmu Kolja, ko se čelistu na pragu podstrešnega stanovanja namala priženjeni mulc, povrh vsega še Rus? Ki obupno pogreša mamo, noče jesti, ne govori in ves čas cmiha? Prav, mu reče čelist, pol pa ne jej, ampak čaj pa lahko spiješ, a ne, nekaj pa moraš. Daj čevlje dol, copate gor pa spij ta čaj. Ker »čaj je pro vás a pro nás čaj«. Že res, da smo mi vsi Slovani, ampak Kolja je češki film. Vseeno poskusim: »Čaj. Black čaj.«
Gospa me pogleda prav počasi in pozorno ter s prstom pokaže na črni pult, na katerem stoji blagajna. »Wiem, co jest czarne, tak - ale czarne co?« In potem mi nekje iz praspomina priplava beseda. O, hozana na višavah, mir in dobro vsem ljudem – in najprej je bila beseda. In beseda je bila ... herbata.
»Black herbata.«
A. No, pa tako povej, a ne. Vse jasno. Nasmehne se in za hip se mi zazdi, da je itak že od prve sekunde vedela, kaj hočem. Pa saj se strinjam, nič mi ne škodi, da kdaj zapustim običajne tirnice in iz sebe naredim kronsko teslo. Prav dobro mi dene, priznam. Pomaha po zraku s škatlico Lipton Yellow Label, ki je tu vsesplošni sinonim za črni čaj, jaz pokimam, čez hip mi prinese pokazat reženj limone, jaz rečem »ne« in dodam »mleko«, ker vem, da mleko razumejo, videla sem včeraj v trgovini na kup naložene litrske kvadre z napisom MLEKO, ona reče »tak«, vtipka čaj, vtipka mleko, na blagajni se prikaže 5,30, dam ji drobiž, poskusim ponoviti »dziękuję«, kot sem malo prej slišala reči gospo pred sabo, in odnesem šalco k mizi.
/.../
OBJAVE O KNJIGI:
• Kultura, TVS (Meta Česnik, 17. 12. 2024)
• Mladina (Dora Trček: Ohraniti človečnost, 20. 12. 2024)
• Književni listi, Delo (Pia Prezelj: Spopadeta se kapital in to, kar ljudi dela ljudi, 14. 1. 2025)
• Sobotno branje, 1. program, RA SLO (Goran Dekleva, 18. 1. 2025)