Poletje

Morska pesem je iz tretje zbirke Didaskalije k dihanju (samozaložba, Ljubljana, 2016). Vse v njej se je res zgodilo, kar je še en od dokazov, da je južni otok, je. Ena od prevajalk je Anjo s postavljenim vprašanjem med prevajanjem opozorila, da vsebuje pesem (vsaj) eno nelogičnost, a takrat je bilo že zdavnaj prepozno, zato je ostala, kot je - zaljubljena, kanček trpka, konkretno nelogična. Majico Poletje je oblikovala Urška Hočevar.

MORSKA PESEM

Vstajava brez ure. Brez oblek. Brez urnika.

Postrojene jate mladic se razmaknejo, skoraj vljudno, neopazno,
in potonejo pod moje golo telo, nevajeno soli in sonca.
Ribam ni mar, ribe so gibke, usločene plavajo, pod vodo lahno dihajo.

Ista žaba vsak večer zavzeto koraca k zidku, se prevali.

Mirno gladino preči samotni sankač na vodi. Za njim ostane
vonj po nafti, zvok kot zobobol, komaj kakšna brazda v morju.
Ko plosko pade v vodo, nad njim večer zagrne zastor dneva.

V knjigi najdem dremavega škorpijona, popolnoma ploščatega.

Tiho cvrči nočno morje, vajeno vdeto v vdolbine kopnega.
Neopazno, kot oseka rodi plimo, se luna vzpenja v nebo.
Zlagoma vzbrsti med vejami limonovcev veter in srebri gladino.

Poletje je. Nimava drugega dela razen zgolj biti. To zadostuje.

​